Glavna tema razprave mednarodne konference v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra je bila »Druga svetovna vojna: miti in resničnost«, ki je potekala 19. februarja 2019. Veleposlaništvo, ki deluje za ustanovo, je predlagalo osnovno temo, povezano z bližnjo osemdesetletnico začetka druge svetovne vojne, nelagodno politično zgodovino v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vodila do najbolj krvavega oboroženega konflikta v zgodovini človeštva.
Konference so se udeležili izobraženi zgodovinarji, raziskovalci, arhivarji in politologi iz petnajstih evropskih držav (Avstrija, Bolgarija, Velika Britanija, Madžarska, Irska, Španija, Makedonija, Moldavija, Poljska, Rusija, Romunija, Srbija, Slovenija, Francija, Črna Gora), kot tudi predstavniki mestnih oblasti Mestne občine Maribor, slovenski akademiki in strokovnjaki, predavatelji in študentje oddelka zgodovine humanističnih ved Univerze v Mariboru, priseljenci, rojaki ter novinarji, ki predstavljajo elektronske in tiskane medije Slovenije v Rusiji.
Ob otvoritvi konference je D.G. Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji, v svojem govoru poudaril ton razprave in nujnost objektivnega razsvetljenja predpogojev in razlogov začetka druge svetovne vojne, pomembnost odločilne vloge in odgovornosti naše države pri izpostavljenosti pri premagovanju fašizma, proti praksi nacizma in kriminalni ideologiji.
Slednje teme so bile temeljito in globoko razvite v smiselnih govorih uglednih ruskih zgodovinarjev članov Predsedstva Družbe ruske zgodovine RIO, M.V. Lomonosova, direktor Fakultete za zgodovino, Moskovska državna univerza, S.P.Karpov, Ruska akademija znanosti, E.I. Pivovar, direktor Ruske državne univerze za humanistične študije, član Ruske akademije znanosti, K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine« in E.M. Kožokina, prorektor znanstvenega dela Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose. V svojih poročilih so razkrili sodobne znanstvene pristope k raziskovanju vzrokov in predpogojev druge svetovne vojne, vlogo Munchenskega sporazuma leta 1938 in okoliščine, katere so vodile do sklenitve sovjetsko nemške pogodbe o ne napadanju leta 1939. Udeleženci konference so soglasno sprejeli tezo o pomembnosti »izobraževanja zgodovine«, posebej mlade generacije. Veliko zanimanje je vzbudila analiza zgodovinopisja tega obdobja, informacije o novih zbirkah podatkov v Rusiji, ki jih raziskovalci tega obdobja lahko uporabljajo.
Številne teme, ki so jih sprožili govorci, si zaslužijo pozornost pri nadaljnjem razvoju te teme. Med njimi utemeljena metodologija razkritja v sodobnem času zelo razširjenih mitov o »dobrih okupatorjih« (G.A. Šepelev, profesor na Nacionalnem inštitutu za vzhodne jezike in civilzacije (Pariz, Francija), »humanih pogojih« ujetnikov nacističnih “delovnih taborišč” v baltskih državah (E. Zakarite, Irska) »agresivne politike Zveze sovjetskih republik na predvečer vojne« (S. Vukovič, Črna Gora). M. Kulbačevskaja, poročevalka iz Poljske je na konkretnih dejstvih pokazala na današnjo lažno ogovarjanje Varšavske »zgodovinske politike«, skrito vlogo levih sil v protifašističnem odporu. I. Vasileska, Univerza Skopje, Makedonija in I. Baeva, Univerza Sofija, Bolgarija sta v nastopu ponazorili neposredne vzporednice med sodobnimi poskusi vodilnih zahodnih sil, da izvajajo pritisk na svoje »mlade partnerje« zgodbe nastanka »balkanske antante« in sklep münchenske zarote.
Veliko zanimanja je bilo za praktično temeljito izmenjavo mnenj o metodah in oblikah organizacije pridobivanja informacij v različnih državah Evrope, katere so predstavili v poročilih J.Esser (Avstrija), A. Petrovič (Moldavija) in F. Afanasov (Romunija). Po konstruktivnem načinu so bili obravnavani predlogi za vzpostavitev skupnega dela, ustvarjanju ustreznih skupnih baz podatkov o usodi in imenih sovjetskih državljanov in državljanov bivše Jugoslavije, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju (G. Bajc, Univerza v Mariboru, Slovenija, A. Životič, Univerza v Beogradu, Srbija), umrlih v nacističnem ujetništvu na ozemlju različnih evropskih držav (V. Guska, Velika Britanija). S. Radovanovič, slovenski raziskovalec in arhivar, je temeljito zbral podatke v arhivskem gradivu, ki vsebujejo podatke o vojnih ujetnikih, ujetih v mariborskem koncentracijskem taborišču. Predstavitev H. Aleksandrovne (Španija) je bil posvečen usodi tujcev, ki so se borili v vrstah Rdeče armade.
Veliko zanimanje udeležencev konference je vzbudila priložnost komunikacije s slavnimi državljani Rusije za vzpostavljanje stikov po ruski zgodovini in vodilnimi osebami ruskih univerz.