Z dijaki Prve gimnazije Maribor, ki je obiskala Stalag XVIII D smo govorili o temah iz najtemnejšega obdobja človeške zgodovine.
Holokavst je eden najtemnejših dogodkov v zgodovini človeštva. Nanaša se na sistematično, načrtno in državno organizirano preganjanje ter množično uničevanje Judov, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajal nacistični režim v Nemčiji. Beseda holokavst pomeni »popolno žrtev, sežig, darovanje«, danes pa označuje genocid, v katerem je bilo ubitih približno šest milijonov Judov.
Nacistična ideologija je temeljila na rasizmu in antisemitizmu. Judje so bili predstavljeni kot krivi za družbene in gospodarske težave, zato so jih postopoma izključevali iz družbe. Najprej so jim odvzeli državljanske pravice, nato službe, lastnino in svobodo gibanja. Sledila so getoiziranja, deportacije in zapiranje v koncentracijska ter uničevalna taborišča.
Holokavst ni prizadel le Judov. Preganjani in ubiti so bili tudi Romi, invalidi, politični nasprotniki, homoseksualci, Slovani in drugi, ki niso ustrezali nacističnim predstavam o »popolni« družbi. Poleg judovskih žrtev so pomemben, a pogosto manj izpostavljen del holokavsta tudi sovjetske in slovanske žrtve. Nacistična ideologija je namreč poleg Judov za »manjvredne« označevala tudi Slovane, kamor so spadali predvsem Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki in drugi prebivalci vzhodne Evrope.
Med napadom na Sovjetsko zvezo leta 1941 so nacisti izvajali politiko načrtnega uničevanja in izkoriščanja prebivalstva. Milijoni sovjetskih vojakov in civilistov so umrli zaradi pobojev, lakote, prisilnega dela in bolezni. Posebej hude razmere so doživljali sovjetski vojni ujetniki, med katerimi jih je zaradi nečloveških razmer umrlo več milijonov. Namen nacistične politike je bil oslabiti slovanska ljudstva in jim odvzeti prostor za širitev nemškega naroda. Trpljenje sovjetskih in slovanskih žrtev kaže, da holokavst in nacistični zločini niso bili usmerjeni le proti eni skupini, temveč proti vsem, ki niso ustrezali rasni in politični ideologiji režima. Spomin na te žrtve je pomemben za razumevanje celotnega obsega nacističnega nasilja in kot opomin, kam lahko pripeljejo sovraštvo, rasizem in razčlovečenje drugih ljudi.
To vse kaže na to, kako nevarne so lahko ideologije, ki temeljijo na sovraštvu, strahu in izključevanju.
Danes holokavst predstavlja pomembno zgodovinsko in moralno opozorilo. Opominja nas, da človekove pravice niso samoumevne in da moramo biti pozorni na pojave nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. Spomin nanj nas uči odgovornosti, spoštovanja različnosti in pomena človeškega dostojanstva.
Moralni in zgodovinski pomen holokavsta danes opozarja na to, kam lahko pripeljejo sovraštvo, rasizem in dehumanizacija, kako nevarna je pasivnost družbe ter zakaj so človekove pravice ključne.
Spominjanje holokavsta pomeni našo odgovornost, spoštovanje žrtev, boj proti antisemitizmu in zanikanju holokavsta, boj proti neonacizmu ter izobraževanje in vzgajanje mladih, da se kaj takega ne ponovi.
