“80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru”
Stalag XVIII med uničevalnostjo in osvoboditvijo
Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor je danes v stavbi nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII ob 80. obletnici konca druge vojne odprl razstavo Ko odpove pravo: Stalag XVIII med uničevalnostjo in osvoboditvijo avtorja dr. Daniela Siterja. Ob tem so v sodelovanju z univerzo Alma Mater in Sinagogo Maribor pripravili tudi znanstveno konferenco “80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru”. Na konferenci so svoje prispevke predstavili ugledni slovenski zgodovinarji: Boris Hajdinjak, dr. Marjan Linasi, Metka Fujs, Darjan Lorenčič, Zvezdan Markovič, Lea Knez in dr. Daniel Siter.
Kot je povedal avtor razstave Daniel Siter, sicer zgodovinar in raziskovalec Alme Mater ter zunanji sodelavec MRC Maribor, ta razkriva neizbrisno dediščino taborišča za vojne ujetnike v Mariboru in spodbuja razmislek o mednarodnem vojnem pravu.
V kontekstu jubilejne obletnice konca druge svetovne vojne se po njegovem premalo poudarja vidik odpovedovanja prava. Eden od razstavnih panojev se zato usmerja prav k mednarodnemu vojnemu pravu, ki je bilo zakoličeno predvsem s Haaškimi konvencijami in Ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki.
“Zlasti zahodno zgodovinopisje še vedno meni, da se je s sovjetskimi vojnimi ujetniki, med drugim tudi tukaj v Mariboru, ravnalo tako grozovito in z množičnimi poboji, predvsem zaradi tega, ker niso spadali pod določila in obligacije Ženevske konvencije, kar pa ni res. Dokument je namreč veleval, da za državo, ki je podpisala konvencijo in se zapletla v vojno z državo, ki je ni podpisala, prav tako veljajo vsa določila,” je dejal Siter.
Prav to je po njegovih besedah eden od poudarkov razstave, saj naj bi tudi odpoved in nespoštovanje prava bil eden od osnovnih vzrokov za to, kar se je med vojno dogajalo na Slovenskem.
Tudi na znanstveni konferenci je bil poudarek na omenjeni tematiki, pa tudi na tezi, da je druga svetovna vojna na Slovenskem zelo kompleksna in je ne moremo strogo časovno zamejiti na čas od leta 1941. S svojimi prispevki so v razpravi sodelovali Boris Hajdinjak iz mariborske Sinagoge ter zgodovinarji Marjan Linasi in Lea Knez iz Koroškega pokrajinskega muzeja, Metka Fujs in Darjan Lorenčič.
Še pred odprtjem razstave je Ujčič skupaj z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Timurjem Ejvazovom pred stavbo nekdanjega taborišča položil venec, dogodek pa so obeležili tudi s kulturnim programom. Je pa ob tem poudaril, da so si ves čas prizadevali, da bi muzej in taborišče obiskali tudi predstavniki države, a tudi tokrat niso bili uslišani, pri čemer zaradi ruskega predznaka zgodovinskih objektov razumejo aktualne razmere in očiten strah pred udeležbo na njihovih dogodkih.
Vidnejši gostje na dogodku so bili dr. Ludvig Toplak-rektor Univerze Alma Mater Europaea, dr. Zlatan Dežman- višji sodnik svetnik, veleposlanik Ruske Federacije v Sloveniji Timur Eyvazom, poslanca Gibanje Svoboda Lena Grgurevič, Miroslav Gregorčič- Gibanje Svoboda, Zmago Jelinčič in drugi.
Medijski odzivi, reportaže in poročanja:
https://iarex.ru/articles/147736.html
Spomin in opomin na morijo:
https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175130271?s=tv
14:42 – 17:16
https://mariborinfo.com/novica/lokalno/pred-nekdanjim-mariborskim-taboriscem-polozili-vence/287543
