Leta 1942 se je začela bitka na obrobju Volge, brez primere po pomenu, obsegu in napetosti. Rdeča armada je 200 dni in noči mlela elitne formacije nacistične Nemčije in njenih zaveznikov. Bitka za Stalingrad, ki je spremenila zgodovino in obrnila tok celotne II. svetovne vojne, je trajala od 17. julija 1942 do 2. februarja 1943 in se končala s popolno zmago sovjetskih čet.
Bitka za Stalingrad je bila najbolj krvava bitka v vsem človeštvu. V celotni bitki so nacistične čete in njihovi zavezniki (Italijani, Romuni, Madžari, Hrvati) izgubili okoli 1.500.000 ljudi. Izgube Rdeče armade so znašale 1.129.619 ljudi.
Do januarja 1943 je sovjetsko poveljstvo razvilo operacijo za uničenje in zajetje sovražne skupine v Stalingradu. Operacijo so uspešno izvedle čete Donske fronte pod poveljstvom Konstantina Rokossovskega. 10. januarja so sovjetske čete začele ofenzivo. Do konca januarja so bili ostanki nacističnih čet ujeti v ruševinah Stalingrada. 2. februarja operacija se je končala z zajetjem Paulusove vojske. Do tega trenutka ni bil ujet niti en nemški feldmaršal. Friedrich Welhelm Paulus se je predal skupaj s svojim celotnim štabom. Ujetih je bilo 24 generalov, 2,5 tisoč častnikov in približno 90 tisoč vojakov.
Vojaški pomen zmage Rdeče armade je bila odstranitev grožnje, da bi Wehrmacht in njegovi zavezniki zasegli ozemlja Spodnje Volge in Kavkaza, pa tudi naftna polja v Bakuju. Turčija je spomladi 1943 zavrnila invazijo na ZSSR, Japonska se ni lotila načrtovane »sibirske akcije«, Romunija, Italija, Madžarska so začele iskati možnosti za izstop iz vojne in sklenitev ločenega miru z Veliko Britanijo in ZDA.
Politični pomen bitke za Stalingrad je težko preceniti tudi po 80 letih. Beseda Stalingrad je postala sinonim za zmago. Bitka na Volgi je navdušila milijone ljudi v okupiranih državah za močan odpor.
Z leti čas briše vrednote II. svetovne vojne v spominu posameznih narodov. Minilo je nekaj desetletij in v svetu se spet obujajo neonacistična gibanja. Etnični konflikti izbruhnejo na različnih koncih sveta. Bitka za Stalingrad je udarec ideologiji fašizma. Spomin na njene vrednote je danes pomemben.
