Close
123, New Lenox, Chicago, IL 60606

MRC Maribor je praznoval 5. obletnico

MRC Maribor je praznoval 5. obletnico

V spomin na žrtve nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XIII D je direktor Janez Ujčič pred stavbo taborišča položil venec. Predstavniki Vlade Moskve so predstavnikom srbske pravoslavne cerkve v Mariboru v poklon predali ikono Sv. Luke.


Mediji o nas:

https://soyuzveteranov.ru/content/mezhdunarodnyy-issledovatelskiy-centr-vtoroy-mirovoy-voyny-otmetil-pyatiletie
http://publishernews.ru/PressRelease/PressReleaseShow.asp? id=756993
http://publishernews.ru/PressRelease/PressReleaseShow.asp?id=756993
https://pda.iarex.ru/articles/87856.html
https://tass-ru.turbopages.org/tass.ru/s/obschestvo/16495153

Prevod članka:

MRC- Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor je praznoval 5. obletnico uradnega začetka svojega delovanja

V soboto, 3. decembra, so v drugem največjem mestu Republike Slovenije, Mariboru, potekale spominske prireditve, posvečene 5. obletnici Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne (MRC Maribor) in spominu na ujetnike nacističnega taborišča Stalag XVIII D, kjer je od leta 1941 do 1944 na grozovite načine umrlo več kot pet tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor opravlja svoje delo v zgodovinski stavbi nekdanjih carinskih skladišč, zgrajeni leta 1908, kjer je bilo od aprila 1941 do konca leta 1944 nacistično taborišče za vojne ujetnike iz 11 držav protihitlerjeve koalicije.

Mariborski občani, rusko govoreči rojaki, ki živijo v Sloveniji in Avstriji, ter slovenski veterani so prišli počastit spomin na pet tisoč umrlih sovjetskih ujetnikov v rokah nacistov in tako izrazili podporo delu Raziskovalnega centra Maribor.

Na začetku prireditve je v navzočnosti zbranih ob spominskem obeležju ob vhodu v Stalag Janez Ujčič, direktor MRC Maribor, položil venec v spomin na umrle ujetnike. Prisotni obiskovalci so prižgali sveče in položili cvetje v spomin na pokojne.

Generalna sekretarka MRC Maribor Iza Verdel in mladi raziskovalec, zgodovionar Daniel Siter sta zbranim predstavila tragično zgodovino ujetnikov Stalag XVIII D in jih seznanila z razstavami, predstavljenimi v MRC Maribor. Prvi vojni ujetniki so v taborišče prispeli 15. septembra 1941, nato pa so jeseni z več vlaki nove ujetnike pripeljali v Maribor. Za razliko od britanskih, avstralskih, novozelandskih in francoskih vojnih ujetnikov, ki so končali v istem taborišču, ki so na poti prejeli vsaj nekaj hrane in vode ter jim redno odpirali vrata vagonov, da so se lahko nadihali svežega zraka in dobivali vodo in hrano, so sovjetske vojne ujetnike prepeljali v Maribor v prenatrpanih živinskih vagonih, ki so bili ves čas na tesno zaprti. Nacisti so ujetnike po večdnevnem pešačenju nagnali v vagone, tako da je bila večina ujetnikov ob prihodu v Maribor že popolnoma izčrpana. Vojni ujetniki so bili že ob prihodu v zelo slabem stanju, v mariborskem taborišču pa so kmalu začele razsajati razne nalezljive bolezni, kot sta tifus in tuberkoloza. Poseben je bil, kot so mu rekli nacisti, »ruski kruh«, ki je bil sestavljen iz polovice ostankov ržene moke, dvajset odstotkov sladkorne pese, prav toliko zelene in deset odstotkov sesekljane slame. V Mariboru si je načelnik taborišča omislil posebno »zdravilo« za sovjetske ujetnike. V ostri zimi 1941/42 je organiziral dirke za že izčrpane, sestradane, bolne in premrzle sovjetske ujetnike. Napol goli so morali tekati po ulicah okoli taborišča, zaradi česar so dnevno umirali v velikem številu. Gostje centra so si ogledali tudi dokumentarni film o tragediji Stalag.

Udeležence dogodka je nagovoril Janez Ujčič, direktor MRC Maribor, ki je spregovoril o zgodovini nastanka centra in njegovem delovanju. V svojem govoru je poudaril, da kljub težki mednarodni situaciji MRC Maribor ohranja spomin tako na umrle jetnike kot na zločine fašizma in nacizma med drugo svetovno vojno. »Dolžni smo ohranjati zgodovinsko resnico za naše mlade generacije, kljub vsej kompleksnosti in skrajnosti politike ter izzivom današnjega časa, brez resnice o preteklosti ni prihodnosti,« je v svojem govoru dejal Janez Ujčič.

Dogodka so se udeležili tudi direktor Ruskega Mira v Mariboru Igor Romanov, znani predstavniki slovenske javnosti, nekdanji sodnik Vrhovnega sodišča Slovenije, znana javna osebnost Zlatko Dežman, nekdanji minister za obrambo Slovenije in dolgoletni predsednik Slovenske veteranske organizacije za vrednote narodnoosvobodilne borbe Tit Turnšek. Izvedba katere je bila še posebej všeč gostom. Spoštovani Turnšek je kljub svoji častitljivi starosti zrecitiral pesniško delo Otona Zupančića, posvečeno padlim v boju proti fašizmu in vklesano na spomeniku borcem in partizanom Slovenije v središču Ljubljane, poleg slovenskega parlamenta.

V imenu ministra moskovske vlade in vodje oddelka za zunanje-ekonomsko in mednarodno sodelovanje ruske prestolnice je svetovalec MRC Maribor Oleg Kalinin podaril ikono sv. Luke (Vojno-Jasinetskega). Načrtovanega koncerta Sinodalnega zbora Moskovskega patriarhata, ki ga je organizirala delegacija vlade Moskve, žal ni bilo. Slavni zbor naj bi nastopil tudi v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Toda uradniki EU so članom zbora zavrnili vstopne vizume, navajajoč “grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti” držav EU s strani pevcev zbora.

Kljub temu je ob koncu dogajanja v prostorih nekdanjega Stalag XVIII D duhovnik srbske pravoslavne cerkve v Mariboru, oče Milan, služil slovesnost za nedolžne mučenike nacističnega taborišča. Prisotni na dogodku so se kljub drugačni veroizpovedi udeležili spominske slovesnosti.