V četrtek, 17.6., ob 11:00, bo v prostorih MRC Maribor (Stalag XVIII D), v Mariboru otvoritev razstave »Bitka za Leningrad«. Razstavo bo otvoril veleposlanik Ruske federacije, gospod Timur Eyvazov.
O razstavi:
“Pridi pogosteje v moj spomin, medalja “Za obrambo Leningrada…”
(Olga Berggolc “Moja medalja”)
872 dni lakote, mraza, bombardiranja, omejitev hrane in pičlih 125 gramov kruha na dan, je v najhujšem obdobju blokade zahtevalo do 1,5 milijona življenj, vendar Leningrada ni prisililo k predaji.
Nemško topništvo je začelo v prvih dneh blokade izvajati obsežne zračne napade in obstreljevati objekte, ki so bili za mesto strateško pomembni: Badajevsko skladišče, kjer so bile shranjene zaloge hrane, vodne postaje in čistilne naprave, barke z žitom. V mestu se je začela lakota in težave z oskrbo s pitno vodo ter ogrevanjem. Iz spominov očividcev: »… videli smo oblačke dima, ki so zakrili pol neba. Bila so goreča Badajevska skladišča hrane. Takrat še nismo mogli vedeti, da bo ta ogenj odločil o usodi milijona prebivalcev mesta, ki bodo umrli od lakote pozimi leta 1941-1942…«(Nikolaj Nikulin, knjiga »Spomini na vojno«).
Vse poti, po katerih bi lahko pripeljali hrano v oblegano mesto, so bile blokirane. V prvih dneh blokade so uvedli kartice za kruh. Norme kruha so bile izračunane na podlagi minimalne vrednosti za različne skupine prebivalstva. Med blokado so se ustaljene norme zmanjšale kar petkrat. Poleg kruha, ki je bil narejen iz različnih sestavin, ljudje tako rekoč niso prejeli druge hrane. Številni prebivalci so poskušali zapustiti mesto, vendar je sovražnik vse poti odrezal.
Septembra 1941 so metalurški delavci prejeli 800 gramov kruha, inženirski strokovnjaki in drugi delavci 600 gramov, zaposleni, vzdrževani člani in otroci pa 300-400 gramov. Od 1. oktobra se je obrok prepolovil. Od 25. decembra so količine začele naraščati, vendar je že na stotisoče Leningrajčanov umrlo. Zima 1941-1942 je bila celo po ruskih merilih zelo mrzla. Še posebej je bilo težko obdobje od 20. novembra do 25. decembra 1941, ko so bili prehrambni normativi znižani na minimum: zaposleni, otroci in vzdrževani člani so prejeli 125 gramov kruha, delavci 250 gramov, metalurški delavci pa 375 gramov. Vsak dan so posebne pogrebne službe na ulicah pobirale na stotine trupel ljudi, ki so umrli zaradi lakote, mraza in bombardiranja.
V obleganem mestu so še naprej delovale šole, čeprav je vsak dan prihajalo vedno manj otrok. Pouk so imeli ob soju sveč, nenehno bombardiranje ga je zelo oviralo. Kljub strašni lakoti in mrazu so delale tovarne, ki so oskrbovale fronto z orožjem. Ves ta čas so se prebivalci z vso močjo borili proti sovražniku, branili mesto in niso izgubili poguma. Iz Doma radio se je razlegel glas leningrajske pesnice in vojaške dopisnice Olge Berggolts. Skladatelj Dmitrij Šostakovič je svoje najpomembnejše delo posvetil boju proti fašizmu ter bližajoči se zmagi in je rodnemu Leningradu namenil Sedmo simfonijo (znamenita Leningrajska simfonija), ki je zazvenela 9. avgusta 1942 v Veliki dvorani Leningrajske filharmonije, na dan, ko so ga Nemci določili za parado vojaških enot v obleganem mestu.
Edini dostop do obleganega mesta je decembra postala ledena pot čez Ladoško jezero, ki so jo poimenovali »Pot življenja«. Dolžina ledene poti je bila približno 30 kilometrov. Po »Poti življenja« je bilo mogoče evakuirati ljudi. V težkih razmerah so na ledeni cesti delali protiletalski strelci, vozniki tovornjakov, vprežni vozički, mehaniki, nadzorniki prometa. Vsak dan so tvegali svoja življenja – pot so neprestano obstreljevali, avtomobili so utonili in izginili pod ledom skupaj z ljudmi in hrano. Organizirane so bile posebne brigade, ki so v temi iskale utopljene avtomobile in s pomočjo trnkov ter vrvi dvigovale vreče moke, da bi rešile vsaj majhen del zalog hrane (na sredini bi lahko moka bila suha). Preostala moka se je spremenila v trdo skorjo, ki so jo nato razlomili in dodali blokadnemu kruhu.
18. januarja 1943 je bila blokada Leningrada prekinjena z uspešnim zaključkom ofenzivne operacije Iskra, vendar je obleganje mesta trajalo do januarja 1944. V januarju in februarju 1944 je Rdeča armada uspešno izvedla Leningrajsko-Novgorodsko operacijo, zaradi česar je bil sovražnik pregnan 220-280 kilometrov od južnih meja mesta.
- 27. januarja v Rusiji praznujejo dan popolne osvoboditve Leningrada od nacistične blokade ali, kot temu pravijo prebivalci, dan zmage v Leningradu.
- Blokada je trajala od 8. septembra 1941 do 27. januarja 1944 – 872 dni.
- Po podatkih iz Nürnberškega procesa je med blokado v Leningradu umrlo približno 632.000 ljudi. Nadaljnje raziskave zgodovinarjev pa so pokazale, da bi lahko izgube prebivalstva znašale do 1,5 milijona. Samo v množičnih grobiščih spominskega Piskarevskega pokopališča je pokopano približno 420.000 prebivalcev Leningrada, ki so umrli od lakote, mraza, bolezni, bombardiranja, ter 70.000 vojakov, ki so branili Leningrad.
- Približno 3% prebivalstva mesta je umrlo zaradi bombardiranja, preostalih 97% pa zaradi lakote.
- Na mesto je padlo približno 150.000 težkih topniških granat, več kot 100.000 zažigalnih zračnih bomb in približno 5000 kopenskih min.
- Najdaljše obstreljevanje mesta je trajalo 13 ur in 14 minut (17. avgusta 1943).
- Pozimi je temperatura dosegla minus 32 stopinj C.
- Uničenih je bilo približno 3000 zgradb in okrog 7000 je bilo poškodovanih.
- Najmanjša količina kruha je bila v najtežjem obdobju le 125 gramov na osebo na dan.