“Prosim ne pozabite! Stalag XVIII-D” odprtje razstave v Moskvi

MOSKVA, 29. maja 2021, 01:05 – REGNUM
https://regnum.ru/news/society/3282740.html

Razstava “Prosimo, ne pozabite!… Stalag XVIII D” predstavlja novo odkrite osebne podatke umrlih sovjetskih vojnih ujetnikov, dokumentarne fotografije, vključno s portreti taboriščnikov, vzetih iz registrskih kartic vojnih zapornikov.

Tako imenovano ”rusko taborišče” Stalag XVIII-D je bilo ustanovljeno poleti 1941. Prvi sovjetski vojni ujetniki so bili pripeljani v Maribor 15. septembra, jeseni pa so tja prispele skupine ujetnikov iz taborišč na Poljskem in v Ukrajini.

Do konca leta 1941 so Nemci v Maribor poslali 3982 sovjetskih vojakov in častnikov. Za razliko od britanskih ujetnikov, ki so bili vsaj preskrbljeni s hrano in vodo, so sovjetski ujetniki, po dolgem prevozu v zaprtih tovornih vagonih v Maribor prispeli popolnoma izčrpani in sestradani.

Nacisti so ujetnike namestili v carinsko skladišče. Kmalu je zaradi strašnih življenjskih razmer in lakote med njimi izbruhnila epidemija tifusa – večina zapornikov je umrla v nečloveških razmerah. Pozneje, spomladi 1946, so prebivalci mesta simbolično pokopali več kot dva tisoč umrlih sovjetskih vojnih ujetnikov in skupaj z vojaškimi uslužbenci jugoslovanske vojske uredili pokop.

Tajni dokument nemškega vrhovnega poveljstva (Oberkommando der Wehrmacht), z dne 8. septembra 1941 nakazuje, da je bilo ravnanje s sovjetskimi vojnimi ujetniki namerno surovo in da je bilo taborišče v Mariboru, in temu podobna taborišča, namenjeno izključno iztrebljanju vojnih ujetnikov .

Dokumenti o sovjetskih vojnih ujetnikih Stalag XVIII D so bili uporabljeni kot del obtožnih dokumentov na procesu v Nürnbergu leta 1946.

V skladu z medvladnim memorandumom iz leta 2018, ki sta ga podpisala zunanja ministra Rusije in Slovenije, danes v zgodovinski stavbi nekdanjega taborišča za vojne ujetnike v Mariboru deluje Mednarodni raziskovalni center II. svetovne vojne. Materiali, predstavljeni na razstavi v muzeju zmage, so plod dela raziskovalcev centra.

“Danes gostimo razstavo, ki so jo poslali slovenski kolegi. Pred tem dogodkom je prišlo ogromno skrbno raziskovalno delo uslužbencev Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne v Mariboru, zaradi česar so edinstveni dokumenti in fotografije zdaj na voljo široki publiki,« je povedal direktor Muzeja zmage Aleksander Školnik.

»Nacistični zločini nimajo zastaranja. Poleg tega sem prepričan, da danes takšne razstave potrebujemo bolj, kot kdaj koli prej. Prepričan sem, da bo ta predstavitev še en jasen dokaz nečlovečnosti ideologije nacizma in bo služila ohranjanju skupnega zgodovinskega spomina naših narodov,« je poudaril.

Celotna razstava razstave je na ogled v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra v Mariboru. Razstava ne bi bo prikazana samo v Ruski federaciji, temveč tudi v drugih državah.

Direktor Mednarodnega raziskovalnega centra v Mariboru Janez Ujčić je poudaril izjemen pomen tega dela pri ohranjanju zgodovinske resnice o vojni.

»Naš zunanji minister (Anže Logar) je na tiskovni konferenci dejal, da bi se morali z zgodovino ukvarjati zgodovinarji, in imel je prav. Toda prav imajo tudi tisti zgodovinarji in strokovnjaki v Rusiji, ki nasprotujejo naraščajoči (grožnji nacizma), tako da lahko mladim generacijam pokažemo, kako naj skozi to razstavo in njenimi dokumenti, ki jih prikazujemo danes, vidijo zgodovinsko resnico in s.”, je poudaril Ujčič.

Omeniti velja, da je bila 9. maja 2021 v Mednarodnem raziskovalnem centru v Mariboru odprta umetniška razstava “Kronika vojne” iz Muzeja Zmage v Moskvi. Razstava temelji na kopijah unikatnih umetniških platen iz muzejskih depojev, ki so jih med vojno in povojnimi desetletji ustvarili sovjetski slikarji.

Diplomat, izredni pooblaščeni veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji v letih 2009-2019 Doku Zavgaev je poudaril, da je Slovenija država, v kateri se skrbno ohranja spomin na padle vojake in žrtve nacizma in fašizma.

»V zadnjih desetih letih se ne spomnim niti enega primera vandalizma v zvezi s spomeniki in spominom (o Veliki Domovinski vojni). Ne spomnim se niti enega dejstva, da si je nekdo od tako imenovanih “pisarjev” upal nastopiti na televiziji ali v tiskanih medijih,” je dejal.

S pomočjo dosedanjih najdb v arhivih so strokovnjaki Mednarodnega raziskovalnega centra v Mariboru od 5000 tragično pobitih vojnih ujetnikov našli približno 3000 imen.

Pri ustvarjanju razstave so bili uporabljeni dokumenti Pokrajinskega arhiva Maribor, Državnega arhiva Slovenije, Deželnega arhiva Koroške (Avstrija), Bundesarchiv Bild Deutschland (Nemčija), Muzeja vojnega letalstva ZDA (USAAF), knjižnice kongresa, Muzej letalstva in vesolja San Diega, nacionalne knjižnice Nove Zelandije, Nacionalni muzej letal in vesolja, Smithsonian Institution in drugi viri.