Close
123, New Lenox, Chicago, IL 60606

28. maja se bo v Moskvi odprla razstava “Prosimo, ne pozabite! … Stalag XVIII D”

28. maja se bo v Moskvi odprla razstava “Prosimo, ne pozabite! … Stalag XVIII D”

28. maja bo v Centralnem muzeju Velike domovinske vojne v Moskvi otvoritev edinstvene razstave »Prosimo ne pozabite!….Stalag XVIII-D, ki jo Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC Maribor) seli iz Maribora. 

Razstava je pomemben dogodek v letu 80. obletnice začetka Velike domovinske vojne in v letu 75. obletnice konca Nürnberških procesov in obsodbe mednarodnega sodišča o grozodejstvih nacizma.


MOSKVA, 20. maja 2021, 15:29 – REGNUM

28. maja, med pričakovanim obiskom slovenskega zunanjega ministra Andrzeja Logarja v Rusiji, se bo v Centralnjem muzeju Velike Domovinske vojne v Moskvi bo otvorena edinstvena ekspozicija iz Republike Slovenije.

Razstava, ki je delo raziskovalcev Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne, priča o tragediji sovjetskih vojnih ujetnikov v taborišču smrti Stalag XVIII D v Mariboru. V razstavi so predstavljeni novoodkriti osebni podatki umrlih sovjetskih vojnih ujetnikov in drugi dokumenti, ki govorijo o Stalagu XVIII D. Med dokumentarnimi fotografijami so povečani portreti taboriščnikov, vzeti iz najdenih registrskih kart zapornikov.

To je prvo tovrstno javno zaznavanje zločinov nacistov na današnjem ozemlju Slovenije.

Prve sovjetske vojne ujetnike so v Maribor pripeljali septembra 1941. In 1. januarja 1942 jih je bilo v taborišču že več kot 5000. Napadalci so jih namestili v carinsko skladišče. Zaradi pomanjkanja moči, lakote in groznih življenjskih razmer je izbruhnila epidemija tifusa. Večina sovjetskih vojnih ujetnikov je umrla v teh nečloveških razmerah.

Iz tajnega dokumenta nemškega vrhovnega poveljstva (Oberkommando der Wehrmacht) z dne 8. septembra 1941 je razvidno, da ravnanje s sovjetskimi vojnimi ujetniki ni bilo naključno tako okrutno in da so bila taborišča, kot je bilo mariborsko, namenjena izključno uničenju.

Dokumenti o sovjetskih vojnih ujetnikih Stalag XVIII-D so bili uporabljeni kot del obtožnih dokumentov na procesu v Nürnbergu leta 1946.

Danes v zgodovinski stavbi nekdanjega taborišča za vojne ujetnike deluje Mednarodno raziskovalno središče druge svetovne vojne Maribor, v skladu z medvladnim memorandumom iz leta 2018, ki sta ga podpisala zunanja ministra Rusije in Slovenije.

Trenutno je celotna razstava razstave postavljena v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra v Mariboru. Razstava naj bi bila na ogled v Ruski federaciji in drugih državah.

Prevod članka regnum.ru:
https://regnum.ru/news/society/3274952.html

 

MOSKVA, 9. maja 2021, 17:54 – REGNUM

V letu 80. obletnice začetka Velike domovinske vojne in v letu 75. obletnice konca Nürnberških procesov in obsodbe mednarodnega sodišča o grozodejstvih fašizma, ob naraščajočih mednarodnih grožnjah, vprašanje ohranjanja zgodovinske resnice o krvavem boju za osvoboditev človeštva pred nacizmom.

28. maja, med pričakovanim obiskom slovenskega zunanjega ministra Andzeja Logarja v Rusiji, se bo v Centralnjem muzeju Velike domovinske vojne v Moskvi odprla edinstvena ekspozicija iz Republike Slovenije.

Razstava, ki je delo raziskovalcev Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne, priča o tragediji sovjetskih vojnih ujetnikov v taborišču smrti Stalag XVIII D v Mariboru. V predstavitvi so predstavljeni novoodkriti osebni podatki preminulih sovjetskih vojnih ujetnikov, dokumentarne fotografije in drugi dokumenti, ki govorijo o Stalagu XVIII D. To je prvi takšen javni pogled na nacistične zločine na današnjem ozemlju Slovenije.

Nekatere dokumente o tem koncentracijskem taborišču smo našli v slovenskih, avstrijskih in drugih tujih arhivih, kar je bilo posledica skrbnega iskanja. Karte, vpisane za vsakega vojaka Rdeče armade, vsebujejo ne samo njihova imena, temveč tudi podrobne podatke o kraju rojstva, okupaciji, bližnjih sorodnikih, mnogi so opremljeni s fotografijami zapornikov – predstavnikov mnogih ljudstev Sovjetske zveze. Ta arhivska gradiva so postala pomemben del razstave. Na razstavi je bilo uporabljenih več kot 200 dokumentarnih fotografij. Med njimi so povečani portreti ujetnikov taborišča, vzeti iz najdenih registrskih kart zapornikov, dokumentarne fotografije Stalaga XVIII D.

Prve sovjetske vojne ujetnike so v Maribor pripeljali septembra 1941. In 1. januarja 1942 jih je bilo v taborišču že več kot 5000. Napadalci so jih namestili v carinsko skladišče. Zaradi pomanjkanja moči, lakote, groznih življenjskih razmer je izbruhnila epidemija tifusa. Večina sovjetskih vojnih ujetnikov je umrla v teh nečloveških razmerah. Od 1. aprila 1942 jih je v Mariboru ostalo le 171. Naslednja serija sovjetskih vojnih ujetnikov je spet vstopila v Maribor jeseni 1942; 1. oktobra 1942 jih je bilo 2.450. Ujetnike, ki so preživeli zimo, so poslali v industrijska podjetja na Štajerskem (v Avstriji).

Tajni dokument nemškega vrhovnega poveljstva (Oberkommando der Wehrmacht) z dne 8. septembra 1941 kaže, da ravnanje s sovjetskimi vojnimi ujetniki ni bilo po naključju tako okrutno in da so bila taborišča, kot je bilo v Mariboru, namenjena izključno uničenju, zato so uporabili navodila za strožje ravnanje z vojaki Rdeče armade. V primeru neupoštevanja zapovedi ali najmanjšega oklevanja zapornika je bila dovoljena skoraj neomejena uporaba orožja. V Stalagu XVIII D, kjer je med zaporniki na poti do Maribora zaradi nesanitarnih razmer med zaporniki izbruhnila epidemija tifusa, je vodja taborišča za zapornike izumil posebno “zdravilo”. V ostri zimi 1941/42 je organiziral dirko za že izčrpane, sestradane in bolne sovjetske vojne ujetnike. Polgoli so bili prisiljeni teči po mariborskih ulicah, zaradi česar so vsak dan množično umirali.

Enega takih incidentov je bil priča britanski vojak D. Allan Slocombe, ki je bil od poletja 1941 do januarja 1943 vojni ujetnik v Stalag XVIII D.

»Nekega dne je vlak prispel v kamp, ​​ki je bil blizu postaje. Ko so se vrata vagonov odprla, smo videli le trupla sovjetskih vojakov, ki so umrli na poti iz Ukrajine zaradi mraza, lakote in bolezni. Nemški stražniki se jih niso hoteli niti dotakniti, zato smo se britanski, avstralski in novozelandski vojni ujetniki, čeprav smo bili vedno šibki in bolni, prostovoljno udeležili pokopa. Trupla, pravzaprav okostja, so odnesli na lokalno pokopališče. Tam smo v eno škatlo dali tri, ki smo jih odnesli in odnesli na rob večplastnega groba. Na pokopališču so nemški stražarji oblekli zaščitna oblačila in rokavice ter s trupel odstranili vse, kar je še lahko nekaj vredno, celo zlate zobe so izvlekli iz ust mrtvcem. Nato so trupla vrgli v luknjo in jih pokopali … ”

Prebivalci mesta so spomladi 1946 simbolično pokopali več kot dva tisoč mrtvih sovjetskih vojnih ujetnikov in skupaj z vojaškimi uslužbenci jugoslovanske vojske uredili grobove.

Dokumenti o sovjetskih vojnih ujetnikih Stalag XVIII-D so bili uporabljeni kot del obtožnih dokumentov na procesu v Nürnbergu leta 1946.

Danes v zgodovinski stavbi nekdanjega taborišča za vojne ujetnike deluje Mednarodni raziskovalni centr II. svetovne vojne Maribor, v skladu z medvladnim memorandumom iz leta 2018, ki sta ga podpisala zunanja ministra Rusije in Slovenije. Po memorandumu se državi strinjata, da je za boj proti neonacističnim in drugim radikalnim ideologijam treba ohraniti zgodovinski spomin na slovensko in rusko ljudstvo ter skrbno preučiti preteklost.

V tem času je bilo v MRC Maribor predstavljenih več razstav, dokumentov iz strašnega obdobja tega tabora. S pomočjo najdb v arhivih je bilo doslej odkritih približno 3000 imen 5000 tragično umrlih vojnih ujetnikov. Pri delu pri oblikovanju ekspozicije so bili uporabljeni dokumenti Pokrajinskega arhiva Maribor, Državnega arhiva Slovenije, Deželnega arhiva Koroške (Avstrija), Bundesarchiv Bild Deutschland (Nemčija), Muzeja letalstva ZDA (USAAF), Kongresna knjižnica, Muzej letalstva in astronavtike v San Diegu, Nova knjižnica Nove Zelandije, Nacionalni letalski in vesoljski muzej, Smithsonian Institution in drugi viri.

Trenutno je celotna razstava razstave postavljena v prostorih Mednarodnega raziskovalnega središča v Mariboru. Razstava naj bi bila na ogled v Ruski federaciji in drugih državah. Otvoritev tujega ogleda razstave pripravljajo v muzeju Zmage na hribu Poklonnaya v Moskvi.

9. maj 2021

Janez Ujčič

Prevod članka regnum.ru:
https://regnum.ru/news/3264560.html

 

Tudi ostali mediji poročajo o odprtju te razstave:
https://news.rambler.ru/fire/46380164-28-maya-v-moskve-otkroetsya-vystavka-pozhaluysta-pomnite-shtalag-xviii-d/

https://news.sputnik.ru/obschestvo/93e0d67326eff23b166c80234153db0eff0617f2

https://pobedarf.ru/2021/05/09/byvshij-konczlager-pokazhet-vojnu/?utm_source=yxnews&utm_medium=desktop

https://theworldnews.net/ru-news/28-maia-v-otkroetsia-vystavka-pozhaluista-pomnite-shtalag-xviii-d

http://snip1.ru/28-maya-v-otkroetsya-vystavka-pozhalujsta-pomnite-shtalag-xviii-d/

https://smi2.ru/article/105777277

https://yandex.ru/news/story/Vbyvshij_konclager_privezut_khudozhestvennyj_vzglyad–10bac93fcc80cfd1b2ebcb0c654e663a?lang=ru&rubric=personal_feed&fan=1&stid=uwWi&t=1620575393&persistent_id=142347479