10. in 11. oktobra 2018 je bila izvedena mednarodna konferenca »Brez zastaranja« v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne v Mariboru, v organizaciji Veleposlaništva Rusije v sodelovanju z Družbo ruske zgodovine in Judovsko skupnostjo Slovenije, katero Veleposlaništvo je izvedlo kontinuirano zelo pomembno nalogo in korak v izvajanju konsolidacije nalog mednarodne skupnosti o idejah podpiranja zgodovinskih dogodkov in njene resnice, rezultatih in lekcijah druge svetovne vojne, z odločitvijo prispevanja ruske države v poraz nacizma.
Mednarodna konferenca »Brez zastaranja« je postala prvi pomembnejši dogodek z udeležbo predstavnikov iz več kot deset držav, ki je bila organizirana v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra.
Visoka strokovna raven na prireditvi članov predsedstva Družbe ruske zgodovine in visokega zanimanja za razpravo, kjer smo bili priča sedemindvajsetim poročilom in sporočilom uglednih strokovnjakov in mladih raziskovalcev iz devetih evropskih držav (Avstrija, Velika Britanija, Rusija, Romunija, Srbija, Slovaška, Francija in Hrvaška), so poudarili s svojo udeležbo K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine«, J.A. Petrov, direktor Inštituta za rusko zgodovino Ruske akademije znanosti – RAN (РАН) in A.V. Jurasov, namestnik vodje ruskega arhiva. Njihovi nastopi in predstavitev knjige »Sobibor. Kronika vzgoje v taborišču smrti«, K.I. Mogilevski ter predvajan celovečerni umetniški film »Sobibor« na pred večer v eni izmed prestižnih kino dvoran v slovenskem glavnem mestu Ljubljani, so izzvali velik interes javnosti.
Plenarno zasedanje mednarodne konference (od leve proti desni): G.A. Šepelev (skrajno levo), profesor na Nacionalnem inštitutu za vzhodne jezike in raziskovanja (Pariz, Francija), A.V. Jurasov, namestnik direktorja ruskega arhiva (za mizo), Doku Zavgajev, veleposlanik Rusije v Sloveniji, Z. Luketič, podžupan mesta Maribor
V spominski dvorani. Udeleženci mednarodne konference »Brez zastaranja« si ogledujejo muzejsko razstavo Mednarodnega raziskovalnega centra
K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine«, član predsedstva Družbe ruske zgodovine, je na konferenci predstavil v Rusiji izdano knjigo z naslovom »Sobibor. Kronika vzgoje v taborišču smrti« (Moskva, 2018)
A.V. Jurasov, namestnik direktorja Zveznega ruskega arhiva je na konferenci predstavil zbornik »Munchen-1938«. Padanje v brezno druge svetovne« (Moskva, 2018)
Velik interes javnosti so izzvala poročila profesorjev, A.V. Krilov in M.A. Saprikin iz MGIMO – Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose na poudarku problematike holokavsta iz perspektive Bližnjega vzhoda.
Podpisan Memorandum o sodelovanju med Družbо ruske zgodovine in Mednarodnim raziskovalnim centrom v prostorih Centra je postavil dober temelj za njihovo večstransko vzajemno sodelovanje v prihodnosti, posebej udeležbo Družbe na periodično terminsko zastavljeni konferenci februarja 2019 na pobudo Veleposlaništva.
J.A. Petrov, direktor Inštituta za rusko zgodovino Ruske akademije znanosti, član predsedstva Družbe ruske zgodovine (desno) in J. Ujčič, direktor Mednarodnega raziskovalnega centra sta podpisala Memorandum med »Družbo ruske zgodovine« in Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne v mestu Maribor
G.A. Šepelev, profesor na Nacionalnem inštitutu za vzhodne jezike in civilzacije (Pariz, Francija)
Boris Hajdinjak, direktor Judovskega kulturnega centra v Mariboru
V prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra je bilo razstavljenih več del, posvečenih tematiki nacističnih zločinov proti človeštvu, katere je pripravilo Veleposlaništvo Rusije, RCNK – ruski center znanosti in kulture in udeleženci srečanja iz Slovenije in Francije
(iz leve proti desni) V.G. Kulikov, sekretar veleposlaništva Rusije na Slovaškem, K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine«, član predsedstva Družbe ruske zgodovine, E. Piličeva-Čorko, predsednica Koordinacijskega sveta ruskih priseljencev na Hrvaškem
(iz leve proti desni) J.A. Metelev, direktor ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, Dragan Živadinov, slavni slovenski gledališki režiser, G.A. Šepelev, profesor na Nacionalnem inštitutu za vzhodne jezike in civilizacije (Pariz, Francija)
Mednarodni konferenčni program je obogatil premierni prikaz ruskega umetniškega filma »Sobibor« s slovenskimi podnapisi v Sloveniji.
Film temelji na dogodkih, ki se dogajajo v letih druge svetovne vojne v nacističnem taborišču smrti Sobibor na ozemlju Poljske. Premiera filma v Sloveniji je bila posvečena petinsedemdesetletnici vstaje v taborišču Sobibor. Film Konstantina Habenski, v katerem je odigral glavno vlogo, temelji na resničnih dogodkih in pripoveduje o edinstveni za vso obdobje druge svetovne vojne uspešno vstajo v nacističnem taborišču smrti Sobibor oktobra 1943. Sovjetski oficir Aleksander Pečerski je vodil vstajo, med redkimi mu je uspelo ostati pri življenju, po pobegu iz taborišča. Oktobra 1943 nadporočniku sovjetske vojske Aleksandru Pečerskomu, ujetemu v past in izročenemu v taborišče, uspe v treh tednih organizirati mednarodno vstajo priprtih iz držav Zahodne Evrope in Poljske – edinstvena uspešna vstaja v nacističnem taborišču smrti.
Na povabilo Veleposlaništva so se odzvali udeleženci foruma, slovenski dijaki, veterani, novinarji in širša javnost.
(iz leve proti desni) A.V. Jurasov, namestnik direktorja Zveznega ruskega arhiva, Doku Zavgajev, veleposlanik Rusije v Sloveniji, K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine«, član predsedstva Družbe ruske zgodovine RIO (РИО), J.A. Petrov, direktor Inštituta za rusko zgodovino Ruske akademije znanosti, član predsedstva Družbe ruske zgodovine RIO (РИО), na premieri ruskega umetniškega filma »Sobibor« v Sloveniji
Na konferenci je bila na ogled foto razstava »Sobibor«, posvečena edinstvenemu sovjetskemu oficirju Aleksandru Pečerskemu za uspešno vstajo ujetnikov taborišč smrti in podvig organiziranega upora za čas vojne. Fotografije prikazujejo portret Aleksandra Pečerskova (1909-1990), njegovo družino, vojne tovariše, priprave in vodenje vstaje.
Mnogi so izkazali veliko zanimanje za mednarodno konferenco s podano veliko količino informacij, о čemer je D.G. Zavgajev, veleposlanik Rusije v Sloveniji, podal intervju
J.A. Petrov, direktor Inštituta za rusko zgodovino Ruske akademije znanosti in član predsedstva Družbe ruske zgodovine odgovarja na vprašanja ruskih in slovenskih novinarjev
Po tradiciji so ruski udeleženci mednarodne konference položili cvetje k spomeniku Sinovom Rusije in Sovjetske zveze, umrlimi na slovenski zemlji med prvo in drugo svetovno vojno, spomenik je odkril predsednik Ruske federacije, V.V. Putin, julija 2016, v Ljubljani.
(iz leve proti desni) G.I. Zamjatina, svetovalec veleposlaništva Rusije v Sloveniji, S.E. Baratov, strokovni sodelavec moskovskega centra za mednarodno sodelovanje, A.V. Jurasov, namestnik direktorja Zveznega ruskega arhiva, D.G. Zavgajev, veleposlanik Rusije v Sloveniji, J.A. Petrov, direktor Inštituta za rusko zgodovino Ruske akademije znanosti-RAN/РАН, član predsedstva Družbe ruske zgodovine, K.I. Mogilevski, izvršni direktor sklada »Zgodovina domovine«, član predsedstva Družbe ruske zgodovine, G.A. Jakovlev, strokovni sodelavec Oddelka za zunanje gospodarske in mednarodne odnose v Moskvi, M.A. Sapronova, profesor na Oddelku za vzhodne študije v Rusiji na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose – MGIMO, Ministrstva za zunanje zadeve Rusije – MID, A.V. Krilov, znanstveni vodilni sodelavec Centra za bližnjevzhodne študije, profesor za bližnjevzhodne študije na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose, Ministrstva za zunanje zadeve Rusije – MID