Pobeg iz ujetništva je bil šele začetek. Ko se je skupina zavezniških vojnih ujetnikov avgusta 1944 rešila izpod nemškega nadzora na delovišču pri Ožbaltu, je bila pred njimi še dolga in nevarna pot čez okupirano Slovenijo do svobode.
Prav tej zgodbi – povezani s Stalagom XVIII D v Mariboru in znamenitim Vranovim letom – sledi celovečerni dokumentarni film Pobeg po pobegu. Zgodovinsko ozadje in pomen dogodkov v filmu osvetljujeta tudi direktor Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor Janez Ujčič in zgodovinar Univerze Alma Mater Europaea in MRC Maribor dr. Daniel Siter.
Film režiserja in scenarista dr. Uroša Zavodnika eno najodmevnejših zgodb zavezniških vojnih ujetnikov na okupiranem slovenskem ozemlju umešča v širši zgodovinski okvir druge svetovne vojne. V ospredju niso le pobeg in pot v svobodo, temveč tudi sistem vojnega ujetništva, delovna taborišča Stalaga XVIII D, delovanje slovenskega odporniškega gibanja ter pomoč civilnega prebivalstva. Osebne usode in pričevanja se tako prepletajo z zgodovinsko rekonstrukcijo dogodkov, ki so povezali Maribor, Ožbalt, okupirano slovensko ozemlje, Otok pri Metliki in zavezniško osvobojeno južno Italijo.
MRC Maribor in raziskovanje zgodovine Stalaga XVIII D
Sodelovanje direktorja MRC Maribor Janeza Ujčiča in dr. Daniela Siterja filmu daje neposredno povezavo z raziskovalnim in spominskim delom centra. MRC Maribor se ob znanstvenoraziskovalni in akademski podpori Univerze Alma Mater Europaea sistematično posveča raziskovanju in dokumentiranju zgodovine nekdanjega nemškega taborišča za vojne ujetnike Stalag XVIII D, usod njegovih ujetnikov ter umeščanju te dediščine v širši evropski kontekst druge svetovne vojne.
Janez Ujčič, direktor MRC Maribor, v filmu osvetljuje pomen Stalaga XVIII D in prizadevanja za ohranitev njegove zgodovinske dediščine. Nekdanje taborišče v Mariboru je bilo del širšega nemškega sistema vojnega ujetništva, njegova zgodovina pa je neločljivo povezana tudi z usodami vojnih ujetnikov, ki so bili iz taborišča razporejeni v delovne enote drugod po okupiranem slovenskem ozemlju.
Dr. Daniel Siter dogodke umešča v širši zgodovinski in raziskovalni okvir. Njegova obravnava povezuje zgodovino Stalaga XVIII D, položaj zavezniških vojnih ujetnikov, sistem prisilnega dela, pobeg iz Ožbalta ter vlogo slovenskega odporniškega gibanja pri njihovi poti v svobodo.
Dr. Siter je znameniti pobeg podrobneje obravnaval tudi na konferenci MRC Maribor ob njegovi 80. obletnici (2024) v znanstvenem prispevku »Vranov pobeg v svobodo« v zgodovinski luči 80. obletnice: združevalna zgodba različnih narodov v drugi svetovni vojni na Slovenskem. Prav njegova mednarodna razsežnost je ena od posebnosti dogodka: na slovenskem ozemlju so se v skupni zgodbi prepletle usode vojnih ujetnikov različnih narodnosti, slovenskega odporniškega gibanja in lokalnega prebivalstva.
Pobeg, ki še ni pomenil svobode
Avgusta 1944 je skupina zavezniških vojnih ujetnikov pobegnila z delovišča pri Ožbaltu, povezanega s Stalagom XVIII D. Toda prestop iz neposrednega nemškega nadzora še ni pomenil varnosti. Pred njimi je bila zahtevna pot čez okupirano ozemlje, na kateri je bila njihova usoda odvisna od organizirane pomoči odporniškega gibanja in ljudi, ki so bili pripravljeni tvegati lastno varnost.
Pot jih je vodila proti Beli krajini in partizanskemu letališču Otok pri Metliki, od koder so bili z zavezniškimi letali prepeljani v Bari v južni Italiji. Ta reševalna pot danes predstavlja pomembno poglavje zgodovine vojnega ujetništva in odporniškega gibanja na Slovenskem.
Velika zgodovina skozi usode posameznikov
Pobeg po pobegu zgodovinskega dogajanja ne pripoveduje le skozi datume, kraje in vojaške premike. V središče postavlja tudi ljudi, katerih osebne odločitve so soustvarjale zgodovino.
Pomemben del pripovedi predstavlja zgodba britanskega vojnega ujetnika Leslieja Lawsa in Lize Zavodnik ter vloga družine Zavodnik. Prek njihove usode film razkriva doslej zamolčano in nerazkrito plat pobega – osebno tveganje, solidarnost, zaupanje in mreže pomoči družine Zavodnik, brez katerih za številne vojne ujetnike pobeg ne bi pomenil poti v svobodo.
Zgodovinski dogodek se v filmu povezuje tudi z živim in medgeneracijskim spominom. Stanko Zavodnik, sin Lize Zavodnik, ohranja neposredno družinsko vez z dogodki, medtem ko je srečanje s Patricio (Pat) Palmer, hčerjo Leslieja Lawsa, desetletja pozneje ponovno povezalo družini, katerih zgodovini sta se prepletli v času druge svetovne vojne.
Prav v tem prepletu zgodovinskih virov, strokovne interpretacije in osebnih pričevanj je ena ključnih vrednosti dokumentarnega filma. Pobeg po pobegu preteklosti ne predstavlja kot izolirane epizode, temveč kot del širše zgodovine vojnega ujetništva, okupacije, odpora in solidarnosti na Slovenskem.
Sodelovanje direktorja MRC Maribor Janeza Ujčiča in dr. Daniela Siterja pri filmu obenem nadaljuje poslanstvo MRC: raziskovati, dokumentirati in posredovati zgodovino Stalaga XVIII D ter jo umeščati v širši evropski prostor zgodovinskega raziskovanja in kulture spominjanja.
