Raziskovalec iz Univerze Alma Mater Europaea in vodja raziskav v MRC Maribor doc. dr. Daniel Siter je v soavtorstvu pripravil znanstveno razpravo “Nuremberg in Retrospective: From 1945 to Criminalization of Core International Crimes in Slovenia”, ki jo je nedavno na povabilo organizatorjev Univerze Privredna akademija v Novem Sadu in Inštituta Jovan Ristić predstavljal na konferenci v Novem Sadu.
Avtorji poudarjajo, da dediščina Nürnberga ni ostala ujeta v učbenikih zgodovine, ampak so iz procesov zrasli ključni mednarodni dokumenti o človekovih pravicah, nastalo je sodobno mednarodno kazensko pravo, njihov vpliv pa sega tudi v slovensko zakonodajo. S predavanjem o zgodovinskih, pravnih in filozofskih vidikih Nürnberga so avtorji utemeljili, da so bili sodni procesi v Nürnbergu zoper 24 vodilnih nacistov ena najpomembnejših podlag za razvoj modernega mednarodnega (in slovenskega) kazenskega prava. Prvič v zgodovini je mednarodno sodišče jasno sporočilo, da nihče ni nad zakonom – niti politični voditelji, generali ali državni uradniki. Vodilni predstavniki nacističnega režima so morali osebno odgovarjati za zločine, storjene v imenu države.
Nürnberg pa je pomembno zaznamoval tudi medicino. Po razkritju grozljivih poskusov, ki so jih nacistični zdravniki izvajali na taboriščnikih (tudi sovjetskih vojnih ujetnikih) brez njihove privolitve, je nastal Nürnberški kodeks – dokument, ki je postavil temelje sodobni medicinski etiki in še danes določa pravila raziskovanja na ljudeh.
Nürnberški procesi so dokazali, da tudi najhujši zločini ne smejo ostati nekaznovani ter da pravo ni namenjeno le urejanju družbe v miru, ampak tudi zaščiti človekovega dostojanstva v najtežjih časih.
