Brat njenega pradedka je bil po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo eden izmed (pre)mnogih sovjetskih vojakov, zajetih na vzhodni fronti in poslanih v nacistično taborišče za vojne ujetnike v Maribor. Tukaj je v začetku februarja 1942 v nečloveških razmerah in hudem trpljenju umrl.
Današnji sprejem v MRC Maribor je bil čustvene, spominske, simbolične in strokovne narave. Širši zgodovinski kontekst je ob strokovnem vodenju skozi prostore nekdanjega taborišča ter razstavne in druge izobraževalne vsebine raziskovalnega centra in muzeja podal raziskovalec doc. dr. Daniel Siter iz Univerze Alma Mater Europaea in MRC Maribor.
Elnara se je po skoraj 85 letih vrnila na prizorišče, kjer je življenje v grozljivih pogojih delovanja uničevalne enote Stalaga XVIII D (»Russenlager«) izgubil tudi njen prednik. Ob ogledu nam je v znamenju pietete predala originalne dokumente iz zasebne družinske zbirke na isti točki (na tovorni rampi), kamor je septembra 1941 v natlačenem živinskem vagonu in izmučenem stanju prispel njen prednik. Na pobreškem pokopališču pri Spomeniku miru in skupni grobnici je odkrila njegov vpis z imenom in priimkom in se od njega simbolično poslovila s položitvijo cvetja ter izmenjavo zemlje med Kazanom in Mariborom.
