80 let od nastanka nacističnih taborišč ter prihoda vlaka s prvimi vojnimi ujetniki v taborišče Stalag XVIII D v Mariboru
V četrtek, 30.9.2021, je pred nekdanjim nacističnim taboriščem Stalag XVIII D v Mariboru potekala osrednja slovesnost »Vlak spomina«, katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pred pričetkom slovesnosti so pred spominsko obeležje nekdanjega nacističnega taborišča STALAG XVIIII D (306) venec položili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič in veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji Timur Eyvazov ter minister v Vladi Moskve Sergej Čerjomin ter Jens Wagner kulturni ataše Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije. Polaganje venca je bila pospremljena s pesmijo Žalostinka, ki jo je zaigral kvartet Slovenske policije.
Med vidnejšimi gosti so bili še generalni direktor ruskega muzeja Zmage iz Moskve Aleksander Školnik, direktor Nemško-ruskega muzeja iz Berlina Jorg Morre, vodstva veteranskih organizacij iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, voditelji kulturnih ustanov, muzejev in agencij iz sedmih držav, poslanci, podžupani in mestni svetniki Maribora. Ob zaključku enega največjih evropskih projektov »Prezrte žrtve nacizma«, katerega častni pokrovitelj je predsednik republike Slovenije ter ob 80. obletnici ustanavljanja nacističnih taborišč smrti, katerega grozljivi del je prav pred Stalagom XVIII D v mariborskem Melju, smo se v globokem in častitljivem spominu poklonili vsem vojnim ujetnikom od Britancev, Francozov, Jugoslovanov, Avstralcev in Novozelandcev, do takratnih sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so v tem kraju doživeli največjo hudodelstvo.
Po uvodnih govorih je predsednik Pahor z ostalimi tremi govorci, s simboličnim rezom rdečega traku, otvoril »Vlak spomina«, ki je primer originalnega vagona, ki so leta 1941 prevažali sovjetske in druge zavezniške vojne ujetnike. Vagon je bil restavriran s podporo in pomočjo Slovenskih železnic ter je opremljen z razstavo.
Svečanost, ki jo je moderiral igralec Iztok Bevk, je bila pospremili z bogatim kulturnim programom. Režiser kulturnega programa je bil Matjaž Latin, program so pa s svojimi nastopi popestrili: Moški pevski zbor Slava Klavora, Pihalni orkester Pošta ter umetniška točka balerine Evgenije Koškine na temo trpljenja in upanja, ob izvedbi glasbe violončelista Ariela Atanasovkega.
Za konec je operni pevec Fredi Ponudič zapel izjemno čustveno pesem Žerjavi, posvečeno padlim vojakom.
Slovenski mediji o dogodku:
https://net-tv.si/vlak-spomina-na-sovjetske-vojne-ujetnike/
https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlak.html
https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti
https://maribor24.si/lokalno/foto-in-video-v-melju-danes-svecana-slovesnost-ob-prihodu-vlaka-spomina
https://www.sta.si/2949638/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti
https://mariborinfo.com/comment/190822
Ruski mediji o dogodku:
https://yandex.eu/turbo/regnum.ru/s/news/3386545.html
https://tass.ru/obschestvo/12549719
Prevod članka iz tass.ru:
V Mariboru je potekal dogodek v spomin na padle sovjetske vojne ujetnike.
Na njem sta bila simbolična “Vlak spomina” in dve razstavi, posvečeni življenju sovjetskih zapornikov
MARIBOR / Slovenija /, 30. september. / TASS /. Simbolični “Vlak spomina” in dve razstavi, posvečeni življenju sovjetskih ujetnikov, vojnih ujetnikov zavezniških čet in Judov med zaporniki, so bili predstavljeni v četrtek v muzeju na ozemlju nekdanjega koncentracijskega taborišča Stalag XVIII- D v Mariboru.
“Vlak spomina” je vagon, v katerem so vojne ujetnike med drugo svetovno vojno odpeljali v koncentracijsko taborišče v Maribor. V notranjosti vozička, ki bo za vedno ostal v muzeju, je tematska razstava.
Dogodka so se udeležili ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Eyvazov, minister moskovske vlade in vodja oddelka za zunanje ekonomske in mednarodne odnose mesta Moskva Sergej Čerjomin, predsednik Slovenije Borut Pahor, župan Maribora Saša Arsenović, direktor Muzeja Zmage Alexander Školnik in direktor Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne Janez Ujčić.
Ruski veleposlanik v Sloveniji je v svojem pozdravnem govoru opozoril, da je invazija nacistične Nemčije na ozemlje nekdanje Jugoslavije spomladi 1941 in kasnejši izdajalski napad na Sovjetsko zvezo “postala največja tragedija” v zgodovini narodov obeh državah. “Še enkrat poudarjam, da je bila naša država tista, ki je plačala največjo in nenadomestljivo ceno za svobodo evropskih držav,” je dejal Eyvazov. “Tu v Mariboru, v zgodovinski stavbi nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča za sovjetske vojne ujetnike, kjer je bilo nacistov več kot 5 tisoč ujetnikov Rdeče armade je bilo uničenih – predstavnikov številnih narodov Sovjetske zveze, številnih narodnosti, še posebej ostro čutimo, kako pomembno je preprečiti izkrivljanje zgodovinske resnice, ponarejanje zgodovine sveta II. vojno, da bi zataknili vse poskuse rehabilitacije ali opravičevanja nacizma, katere primere moramo danes opazovati v izbranih državah. ” Veleposlanik je opozoril na pomembno vlogo Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne v Mariboru in mu zaželel nadaljnje uspehe pri krepitvi zaupanja med narodi sveta in mednarodnega sodelovanja.
Minister moskovske vlade S. Čerjomin pa je poudaril, da je treba “poskušati utišati, premakniti fokus in pogosto neposredno ponarediti lekcije vojne” kot “neposredno pomoč tistim, ki so storili zločine, ocenjuje sodišče v Nürnbergu”. Za svoje delo se je zahvalil Mednarodnemu raziskovalnemu centru za drugo svetovno vojno v Mariboru in dejal, da ga bo moskovska vlada še naprej podpirala.
Aleksej Pogonin, minister-svetovalec ruskega veleposlaništva v Sloveniji, je gostom prireditve prebral govor Vladimirja Medinskega, pomočnika predsednika Ruske federacije, predsednika RVIO, po katerem so “rezultati druge svetovne Vojna je še naprej eden glavnih dejavnikov, ki oblikujejo vojaško-politične razmere v svetu.” “Sodobna Rusija kot pravna naslednica ZSSR je dolžna in bo vedno branila rezultate jaltsko-potsdamskega sistema svetovnega reda, saj je njegovo ohranjanje povezano z varnostjo naših narodov in celotne svetovne skupnosti,” je dejal dodano.
Kot je občinstvo spomnil direktor Muzeja Zmage Aleksandr Shkolnik, je skozi taborišče v Mariboru prešlo več kot 10 tisoč zapornikov, od katerih jih je večina umrla zaradi lakote, tifusa in drugih bolezni. “Tako kruto ravnanje ni bilo naključno. Tajni dokument nemškega vrhovnega poveljstva (z dne 8. septembra 1941) priča, da je bil Stalag XVIII-D namenjen posebej uničenju,” je dejal. Alexander Shkolnik je izrazil prepričanje, da bodo države le s skupnimi močmi ohranile svoj zgodovinski spomin in se borile proti manifestacijam nacizma.
Videoposnetki iz dogodka: